O tem kako se odzivamo na okoliščine in dajemo krivdo

94

V življenju sicer nimamo vpliva na vse okoliščine in situacije, zagotovo pa lahko imamo vpliv na to kako se nanje odzivamo. Kar ne pomeni, da se ne smemo izražati, pač pa to, da se izražamo zavestno, z namero in posledično z odgovornostjo do vsega, kar lahko naš odziv prinese. Zato je pred reakcijo dobro vsaj enkrat vdihniti in izdihniti, kar nam bo prišlo prav tudi pri odločitvah, ki jih bomo sprejemali. Pogosto prehitro rečemo ja. Ko se naučimo reči ne, pa lahko prepogosto rečemo ne, da bi se zaščitili in tako zamudimo kakšno priložnost.

Ko smo v zavedanju, smo v sprejemanju – ko smo v sprejemanju, smo v zavedanju

Ko pogledam na svoje življenje lahko rečem, da je nivo zavedanja posameznika obratno sorazmeren s tem koliko krivimo druge za svojo situacijo. Ko smo v zavedanju, smo v sprejemanju. Spet ne gre za to, da bomo za vse ljudi koš za smeti ali postrešček. Ko dojamemo, da je nekdo do nas “krivičen”, imamo priložnost, da odnos prekinemo ali spremenimo, ker dojamemo, da si tega ne želimo. Na tak način več ne igramo vlogo žrtve, hkrati pa v življenju naredimo prostor za nekaj novega, svežega, lepega.

Kazanje s prstom na druge ali na situacijo ne reši težave, celo poglobi jo. Pogosto vidim v partnerstvih, da se zgodi jo-jo efekt – A:”ti (ni)si naredil to”, B:”ti si pa takšen”… Namesto, da kažem s prstom, se vprašam “Kaj lahko jaz naredim?” Stopim v akcijo. Ne bodimo “kavč aktivisti” ali “kavč guruji”, saj bomo s tem kratkoročno zadovoljili samo svoj um. “Walk your talk“, je moj priljubljen pregovor.